Free Web Site - Free Web Space and Site Hosting - Web Hosting - Internet Store and Ecommerce Solution Provider - High Speed Internet
Search the Web

K R I V E N I

Selo Kriveni Photo 1 Photo 2 Photo 3 Photo4 Tekstovi za seloto i nastani

Etnik: Krivenec,krivenka,krivence. Pridavka: Krivenski

      

Seloto Kriveni se naogja na okolu 6 km severno od Resen, dlaboko vovleceno vo edna od pazuvite na planinata Bigla i od site strani opkruzeno so nejzinite istureni razgranoci: Visok Kladenec, Golem Rid, Zadel, Kosarjeto, Nivista, Sreden Rid i Gjura, postaveno od dvete strani na Krivenska Reka, na nadmorska visina od 900 metri. Seloto e bezmalku napusteno bidejki denes vo nego ziveat dvaesetina  semejstva. Nekogas Kriveni broelo okolu 120 kuki. Denes kukite se stari, mnogu od niv se izruseni, no ima tendencija na gradenje na novi ili obnovuvanje na starite.

Vo vrska so imeto na seloto Kriveni se raskazuva legenda deka imeto go dobilo po zborot “krieni” (sokrivani), se misli na mestanite verojatno nekogas vo tekot na turskoto vladeenje, a postojat i kazuvanja koi imeto na seloto go doveduvaat vo vrska so nekoe pokarakteristicno krivo kruvce na prethodnata lokacija na seloto.Spored grupiranosta na kukite seloto se deli na tri maali: Gorna , Sredna i Dolna Maala. Elektricna energija krivenci dobile vo 1969 godina, a asfalten pat vo 1980 godina, postoi i telefonska mreza za fiksna telefonija, a isto taka seloto e prikluceno na regionalen vodovod. Vo Kriveni postojat dva verski objekti i toa: Crkvata” Sv. Gjorgjija ” koja se naoga vo juzniot del na seloto (pod seloto) podignata vo tekot na 19 vek, a obnovena vo 1985 godina i Manastirceto ”Sv.Ilija” vo mesnosta Cesino podignato vo 1996/1997 godina.   Krivenci za svoja opsta selska slava go imaat Gjurgjevden, a za familijarni: Mitrovden, Sv.Petka, Precista, Sv.Gjorgjija i Sv.Nikola- zimen. Poslednite desetina godini vo seloto se vrati tradicijata na proslava na Sv.Jovan (20 januari), koga se sobiraat mestanite koi ziveat vo seloto i krivenci koi sega ziveat vo Resen i Jankovec. Postari familii vo Kriveni se: Bozinovci, Bojkovci, Bockarovci, Ljabacevci, Mazevci, Milosevci, Mickovci, Pisovci, Pavlovci, Perevci, Radevci, Runcevci, Rizmanovci, Sekulovci, Starcevci, Salabasovci, Todorovci, Trpevci, Talusevci, Tandzurovci, Naumovci, Karadakovci, Kuzarevci, Kolovcevci i drugi. Vo Kriveni so osnovno obrazovanie se zapocnalo od 1900 godina (na drugi jazici), a vo 1923 god.se zdobilo so prvata ucilisna zgrada, so nastava na majcin jazik od 1944 godina. Krivenci gi ima niz celiot svet Amerika, Avstralija, Kanada, niz Evropa, a najmalku vo svoeto Kriveni. Site tie dlaboko vo dusata gi nosat sekavanjata za svoeto selo, za zivotot, radostite, igrite i site potajno kopneat da go vidat svoeto Kriveni.

Ekonomski razvoj i licnosti koi dadoa istoriski beleg na seloto

Eve sto pisuva za Kriveni, Slave Nikolovski - Katin vo svoeto delo Ilinden vo Ljubojno i Prespa:

 - Kriveni e najbliskoto selo do seloto Zlatari ima isti klimatski uslovi i ista ili slicna sudbina kako i seloto Zlatari. I Kriveni e stara makedonska naselba vo koja  sekogas ziveele pravoslavni Makedonci. Vo nego vo minatoto imalo 120 kuki, a denes ziveat dvaesetina domakinstva, od koi poveketo se stari lica vo stari kuki. Toa e selo so brojni arheoloski lokaliteti koi zboruvaat za istorijata na makedonskiot narod vo Prespa. Tamu ima dve crkvi, Sveti Gorgi, vo cij krug se smesteni i selskite grobista i Sveti Ilija, smestena vo mesnosta Cesino.

Kriveni kako i Zlatari e patriotsko selo od koe proizlegle pogolem broj borci za sloboda i napredok na Makedonija, megu niv zivotite gi dale: Krume Stojcevski, Kire Pavlovski i Kire Gurovski. Znacajno e da se odbelezi deka krivencanite Pande Bozinovski i Mihail Bockarovski ucestvuvale vo redovite na internacionalnite brigadi vo Graganskata vojna vo Spanija.

Seloto Kriveni e poznato po obrazovanie, osobeno po brojot na uciteli. Od Kriveni poteknuvaat Lazo Labacevski, poranesen funkcioner, Andreja Ljapcev, lider na nekogasnata Konzervativna  partija na Bugarija, Branko Bozinovski, organizator na Krivenskite sredbi i drugi.

Od Kriveni ima ii golem broj iselenici vo svetot , koi sekoja godina na 20 januari ja proslavuvaat selskata slava " Sveti Jovan" megu koi Gorgi Milosevski, Pande i Dezda Kuzarevski, Dobrila Kuzarevska, Kiril i Todorka Petrevski, Zive Bockarovski, Zivko Kuzarevski, Dragica Kuzarevska, Milica i Boris od Kriveni.

Krivencani smetaat deka slavata ke gi povrati vo seloto i pak ke pocnat da gi proslavuvaat Krivenskite sredbi, edna od najznacajnite kulturni manifestacii vo Prespa. Ekonomski razvoj.

Svojata egzistencija Krivenci sekogas ja obezbeduvale  preku stocarstvoto i poledelstvoto.Od stocarstvoto najmnogu odgleduvale ovci, kozi, volovi, kravi i drugo,a od poledelstvoto najmnogu se seelo zito (pcenica, r`z, jacmen,oves,urov, pcenka i dr.)vo planinskite mesta se sadele kompiri.Se sadelo i tutun.Od 1960 godina,preovladuva ovostarstvoto,odgleduvanje na jabolka. Masovno se odelo i na pecalba. Kriveni ima uslovi za razvoj na poledelska i sumska funkcija.

Demografski razvoj:

          Spored drzavnite popisi na Republika Makedonija vo povoeniot period,seloto belezi: vo 1953 godina 521 zitel, vo 1961 godina 443 ziteli, vo 1971 godina 302 ziteli, vo 1981 godina 145 ziteli,vo 1991 godina 58 ziteli,vo 1994 godina 66 stanovi,24 domakinstva i 49 ziteli;vo 2002 godina ,11 domakinstva, 46 stanovi i 27 ziteli site pravoslavni Makedonci.

Istorisko minato:

          Do 1912 godina seloto bilo pod tusko vladenie,no ne bilo begovski ciflik. Aktivno bilo vkluceno vo podgotovkite na Ilindenskoto vostanie so svoja vostanicka ceta predvodena od nekoj si Trajce od s.Smilevo.Togas zaginal eden zitel,a seloto bilo ograbeno i zapaleno (66 kuki)

          Po Prvata balkanska vojna  (noemvri 1912 godina) seloto padnalo pod srpsko vladenie, vo tekot na Prvata svetska vojna  (oktomvri 1915 godina)pod bugarska okupacija. Niz seloto pominale i silite na Antantata (francuski,srpski). Vo ovaa vojna Krivenci bile mobilizirani vo vojskite na sprotivstavenite strani (srpskata i bugarskata) ,nekoi od niv vo razlicni periodi se borele i na dvete strani.

          Po prvata svetska vojna ,seloto povtorno se naslo pod srpsko vladenie pod koe ostana se do 1941 godina.Vo ovoj period bila silna srpskata denacionalizatorska i asimilatorska politika (srpska vlast,srpska vojska, policija,srpski jazik i pismo, srpski uciteli i ucilista, srpski crkvi i popovi, srpski preziminja)

          Za vreme na Vtorata svetska vojna seloto podpadnalo pod bugarska okupacija se do negovoto osloboduvanje (septemvri 1944 godina).

Za celo vreme na vojnata ,vo mesnosta Javoroec na planinata Bigla bile postavena germanska radio stanica.

Vo ovaa vojna Kriveni bese na stranata na Narodno osloboditelnata antifasisticka vojska.

Vo borbite za osloboduvanje, pocnuvajki od vremeto na turskoto ropstvo, predilindenskiot period, Ilindenskoto vostanie, poilindenskiot period, balkanskite vojni, spanskata vojna i Narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina od s.Kriveni zivotite gi  izgubile 7 ziteli:

1.Gorgi Gorgievski - Gero vojvoda, koj vo sorabotka so cetata na proslaveniot Slavejko Arsov od s.Novo Selo, Strumicko , pred Ilindenskoto vostanie go ubile ozoglasteniot turski poljak i negoviot sin.Posle ova Gero se odmetnal i ostavajki tri maloletni kerki i zena i svojata revolucionerna dejnost ja prodolzil vo Dolna Prespa-Brajcino, Ljubojno i okolnite sela. Vo Brajcino so svojata ceta go lividiral razbojnikot Ljulan aramijata, od kogo proplakalo naselenieto na ovie sela.

Vo Ilindenskoto vostanie, Gero so svojata ceta ucestvuvaa vo borbite so turcite vo selo Ljubojno, koga e ranet vo kukata na Kalajdjievci, na koja ima spomen ploca so imeto na Gero vojvodata. Posle ova Gero preminuva vo gornite sela na Prespoa – Izbista i Krusje, pridruzuvan od Jonce Krusjance od selo Krusje i Krste Doktorce (student na medicina). Pri posetata na blagajnikot na organizacijata vo selo Leva Reka,otkako konstatirale deka ima kusok vo parite nameneti za oruzje mu naredile da gi nadomesti parite ili ke bide kaznet so smrt. Vecerta na 4 januari 1905 godina se zasolnile vo selo Kriveni vo kukata  na nivniot jatak Nedan. Uste vecerta blagajnikot od selo Leva Reka gi izvestil Turcite vo Resen za prisustvoto na trojcata komiti vo selo Kriveni. Nokta turskata vojska go sardisala seloto,a utroto pri pretresot na kukite, komitite bile otkrieni pri sto vo neramnopravnata borba site zaginale i se pogrebani na krivenskite grobista.

2. Tase Stojcevski so misla deka balkanskite vojni ke donesat osloboduvanje na makedonskiot narod, dobrovolno stapil vo srpskata vojska vo koja zaginal.

3.  Mihajlo Bockarovski i Mite Bozinovski, pecalbari vo Amerika vo 1936 godina, se vklucile vo Internacionalnata brigada i zaminuvaat vo Spanija da ja branat republikanskata vlast. Za zal tamu gi ostavaat svoite koski,ostavajki vo Kriveni po eden maloleten sin i soprugite.

4.Vo 1941 godina po padot na Kralskata Jugoslavija od Kriveni bil mobiliziran Kire Djurovski koj zaginal vo albanskite planini kaj Kafasan. Ostavajki vo Kriveni 3 maloletni sinovi na 6 godini,4 godini i 2 godini vozrast,sopruga i stari roditeli.

5. Vo noemvri1944 godina pri opstata mobilizacija bile mobilizirani mladincite Kire Pavlovski i Krume Stojcevski. Kire Pavlovski zaginal od nagazna mina 1944 godina na Bigla planina pri proverka na germanskata edinica koja rakovodese so radiostanicata na Bigla.

          Krume Stojcevski po osloboduvanjeto na Makedonija vo Skopje e vklucen vo 15 - tiot korpus, koj ucestvuval vo osloboduvanjeto na severniot del na Srbija i Hrvatska (Sremski front).Zaginal na 14 maj 1945 godina,cija grobnica ne se znae i deneska.

 

 

Zname na Republika Makedonija

 

KRIVENSKI SREDBI – 1976 - ‘79VESNIK  ZA KRIVENSKITE SREDBI BR.1,BR 2,BR.3KRIVENI  14 – 15 Juli – ‘ 79Vesnikot e zapisan vo registarot na vesnici na Republickiot sekretarjat za informacii pod br.03-1060/1 od 22.06.1978 god.SkopjeGlaven i odgovoren urednik na vesnikot Branko BozinovskiVesnikot izleguva vo tiraz od 600 primeroci.

Legendi za seloto - tekst od vesnik na Krivenski sredbi 1979 god.

 

PUCI GAS             Na eden cerek saat pes odenje od pod seloto Kriveni po staroto dzade sto vodi kon Boista preku Bigla planina pomegju Babino i Cesino od ednata strana i golema niva i Prodanadol od drugata,megju dva dolovi se izdignuva edna tumba visoka edno stotina metra,a gola kako kelava glava,bez sencica kade covek vo letnite gorestini da zdivne.Ovaa tumba ja vikaat Pucigas.            Do pred nekoja godina dodeka ne si razotidoa Krivenci na pecalba po svetot,gi seeja nivcinjata na ovaa tumba id a si kazeme pravo,nemase po jatak mesto vo poleto Krivensko koe ke ti napravi poubavo zito i r’z,sto se veli vo strita kako trska bila.            Edna maana si imase ovaa tumba , ta i  site zeni zetvarki od Kriveni koga ke im dojdese redot za znienje na nivite na ovaa tumba ic ne im se cinese keifot.Od sto bea naddolivi palenite nivi zetvarkite da mi prostis cel den so srpot previtkani na dve zniele napuceni, ta od koja strana da poglednes oddozdola za iljac covek nemozes da vidis,tuku samo zadnici,ta od ovie maki mu go klale imeto Pucigas,i den deneska taka go vikaat.              

 

GURA

 

 GJURA             Pred da vlezis vo Kriveni od desnata strana od patot ima eden prelebiten rid sto go vikaat Gjura. Na razgele mesto e ta site patista sto odat preku trupa za kon Cesino, zlatarsko ili Bitolsko vrvat preku nego. Eve kako go dobil imeto Gjura: Vo tursko vreme, bese si se vrakal nekoj si gurbetcija od Vlasko, velat od Ohridskine sela bil. Od sto srceto ne go drzelo da si prespie negde vo nekoj an vo Bitola, cunki denot bil skrsnat bese ti kinisal preku trupa preku glavata i zlatarskono da vtasa doma sto moze pobrgu. Arno ama bese ti go skoptisale nekoi arnauti-turcista, aramii tam u vatile meteris ovde na ovoj prelebiten rid , cunki care ne bilo, moralo tuka da pominit.  Edno se iskacil gurbetcijata na ridot vo mrackoto bese ti gi zdogledal svetilkite vo Kriveni ta mu dosla dusata namesto i si sednal malku da zdivne. Uste nesednat kako sto treba bese mu izlegle od sumite sedum – osum aramiista ta mu gi sobrale site specaleni paricki do gros, bez da mu ostavat niedna paricka kolku za pozdrav na domasnite, ta ne pomognale ni molbite ni solzite na gurbetcijata. Mrak mu padnalo na ocite koga pomislil deka posle tolku godini rabota vo vlasko, pak ke go precekaat decinjata bez nisto kako i koga otisol na pecalba, a da se vrati pak nazad dusata ne mu davala, ta bese si ja klal glavata v torba, izvadil edno andzarce sto go imal skrieno vo pojasot ta bese mu go zaril so seta  snaga na eden od aramiite. Aramiite go ubile gurbetcijata i so parite pobegnale ostavajki gi mrtvite tela. Drugiot den bese ti dosla potera od Turcite, ta gi sobrale selanite od Kriveni i Zlatari da kazat od koe selo e gurbetcijata sto go ubil turcinot, za da napravat zulum vo seloto, arno ama ni ednite ni drugite ne go poznavale covekot.Cetiri dena taka se vojvele turcite ugore udolu ta i  kadijata doagal nekolku pati de vo Kriveni de vo Zlatari, ta od koga nemozele da razberat od koe mesto e sakale da razberat na cii sinor bil ubien turcinot, za toa selo da  go plati arcot za idenjeto na kadijata i poterata. Da si kazeme pravo sinorot Krivenski bil, ama od inaet ne sakale da im platat pari na turcite, ta si rekle toa taka da pomine. Arno ama Zlatarci zosto nemale pole i livagje kade da ja pasat stokata bese ti ja nagovorile nekoja stara baba ostavena gjoa od Llakovci bila, da kaze deka sinorot e Zlatarski i da ja plati globate i arcot cunki stara bila i nemalo sto da izgubi.Taka i napravile babata platila dvanaeset zlatnici i od toj den kadijata vo Resen donesol kitap da se zakopat ubieniot gurbetcija na mestoto kaj sto ja proleal krvta i da bide sinor megju Krivenskoto i Zlatarskoto. I den deneska na ridot na samoto cucule ima eden kamen dolg okolu tri arsini – grobot na gurbetcijata, ta i ako od prednos na krivenci zad ridot ostanal sinorot zlatarski i ako site livagje i drugata stoka se Krivenski se do seloto Zlatari. I den deneska se vodi Zlatarski atar, ta Krivenci nemozat da mu zabranat na Zlatarcite ovcite i drugata stoka da gi pasat vo krivenski livagje koi se vo zlatarski sinor. Po vreme razbrala familijata za smrtta na gurbetcijata koj se vikal Gjuro i mnogu godini vo senokosenje mu doagjale nag robot. Od toj  sebap e den deneska ova mesto se vika Gjura.      

 

SELO KRIVENI MAKEDONIJA